Bolezni psa

Najpogostejše bolezni psov

Psom majhnih pasem se večkrat zgodi, da med razigranim tekanjem sredi koraka zajokajo od bolečine in dvignejo v zrak eno od zadnjih okončin.

Panosteitis

Panosteitis je bolezen okostja pri psih, za katero je značilno brstenje kostnih celic in preoblikovanje kostnega tkiva. To stanje je ponavadi boleče in se lahko vleče vse do poldrugega leta starosti, čeprav največkrat traja od dva do pet mesecev.

Za panosteitis je značilno šepanje, ki se brez prave zakonitosti pojavlja in izginja, lahko pa tudi prehaja z noge na nogo. Pogosteje se pojavlja pri mladih psih večjih pasem. Vzrok za bolezen ni znan, zato jo zdravimo simptomatsko, izid bolezni pa je ponavadi dober.

Panosteitis se pogosteje pojavlja pri večjih psih v starosti od šestih do osemnajstih mesecev. Pojavlja se pri psih po vsemu svetu, pogosteje so prizadeti samci. Med pasmami, pri katerih se panosteitis najpogostejše pojavlja, so nemški ovčar, nemška doga, doberman, zlati prinašalec, labradorec in rotvajlec.

Raztrganje križne kolenska vezi

Kolenski sklep je pogosto podvržen različnim poškodbam, tako pri psih, kot pri ljudeh, kar bi lahko potrdil marsikateri smučar, nogometaš ali drug športnik. Zelo podobno je torej tudi pri psih. Ena od najpogostejših poškodb pri psih pa je raztrganje sprednje križne kolenske vezi.

Če pogledamo anatomsko, se v kolenskemu sklepu stikajo tri kosti. Prva je stegnenica, to je dolga kost, obdana s stegenskimi mišicami in se razteza od medenice do kolenskega sklepa. Druga kost je golenica, ki je na predelu med kolenom in skočnim sklepom. Tretja kost pa je pogačica, ki je kot nekakšna kapica nameščena na sprednji strani kolenskega sklepa. Vse te kosti v kolenski sklep povezuje več vezi. V pričujočem članku pa bomo govorili o križnih vezeh. To sta dejansko dve vezi, ki znotraj kolenskega sklepa križno (od tod torej ime križna vez) povezujeta stegnenico in golenico. Vez, ki leži bolj spredaj, se imenuje sprednja križna vez. Najpomembnejša vloga sprednje in zadnje kolenske vezi je preprečevanje končnima deloma stegnenice in golenice, da bi v kolenskemu sklepu prekomerno drsela drug prek drugega.

Če psa s pretrgano križno vezjo ne zdravimo, se ponavadi pojavi precej hudo degenerativno vnetje kolenskega sklepa. Takšen pes ponavadi poškodovano nogo razbremenjuje oziroma jo uporablja “zelo nežno”, tako da je druga noga precej močneje obremenjena. Zato ni nenavadno, da zaradi močnega obremenjevanja pride do pretrganja križne vezi tudi na drugi nogi.

Erlihioza pri psih

Pasja erlihioza je bolezen psov, pa tudi njihovih divjih sorodnikov (denimo volkov). Erlihiozo pri psih povzroča več različnih vrst mikroorganizmov iz rodu Ehrlichia. Bolezen je razširjena skoraj po vsemu svetu, zadnja leta pa je vse bolj pogosta tudi v Sloveniji, vendar ni natančnih podatkov, v katerem delu Slovenije je bolezni več.

Mikroorganizme iz rodu Ehrlichia so imenovali po dr. Ehrlichu, ki jih je tudi prvi opisal. Erlihije napadajo bele krvničke gostiteljev. Različne vrste erlihij lahko živijo v različnih vrstah belih krvničk. Gostitelji bolezni so lahko tudi ljudje, druge vrste hišnih ljubljencev in divje živali.

Erlihije na gostitelje prenašajo klopi, ki se z njimi okužijo med hranjenjem na okuženem gostitelju. Po sesanju okužene krvi se erlihije naselijo v slinavkah klopa. Ko se tako okuženi klop loti novega gostitelja, se mikroorganizmi iz njegovih žlez slinavk prenesejo na to žival. Erlihije se lahko v klopih zadržujejo dlje časa, tako da lahko psa okužijo tudi naslednjo sezono.

Erlihioza, kot imenujemo bolezen, lahko poteka v treh fazah.

Zdravljenje erlihioze poteka s pomočjo posebnih antibiotikov, kura pa ponavadi traja dva do tri tedne. Odvisno od prizadetosti psa se veterinar odloči tudi za morebitno transfuzijo krvi, pa tudi za infuzijo elektrolitskih tekočin. Na splošno velja, da je prognoza dokaj dobra za pse, ki se pravilno zdravijo že v akutni fazi. Slabše možnosti za ozdravitev pa imajo psi, zdravljeni v kronični fazi bolezni.

Najpomembnejši način preprečevanja erlihioze (in drugih bolezni, ki jih prenašajo klopi) je učinkovito preprečevanje ugrizov klopov. Za to je na voljo več sredstev. Žal pa proti erlihiozi (še) ni cepiva.